|
Uvodnik
Odločitve so zapisane tistim, ki se zanje pobrigajo.
LOBIRANJE JE VROČE, namesto uvoda
Božidar Novak, urednik
Okolje, v katerem delujejo organizacije, je polno izzivov. Ne samo tržnih, ampak tudi tistih, pred katere nas postavljajo naravovarstveniki, potrošniki, zakonodaja, interesne skupine, … Z interpretiranjem političnega in družbenega okolja organizacij jih želimo obvladati. Zato je učinkovito upravljanje javnih zadev in lobiranje ena izmed ključnih funkcij podjetij.
Pričujoča knjiga Lobiranje je vroče je zbir izkušenj, primerov, znanja in teorije, ki smo jih avtorji pridobili pri izvajanju lobističnih projektov in storitev od leta 1986 do danes. Dve desetletji lobističnih projektov v več kot ducat državah – več kot za eno samo knjigo torej.
Knjiga je namenjena direktorjem, pa tudi študentom, novinarjem in volivcem, vsem, ki se dnevno srečujemo s spreminjajočo se demokracijo. Namen knjige, ki jo držite v rokah, je prikazati pozitivne strani lobiranja, in to tako mlajšim sodelavcem, ki smo jim dolžni prenesti profesionalne izkušnje, kot naročnikom, ki jim moramo jasno definirati dodano vrednost in profesionalnost poklica.
Knjigo Lobiranje je vroče sestavljajo trije deli.
V prvem delu opredeljujemo definicije lobiranja, naloge javnih zadev in predstavljamo dva primera (''pivovarsko vojno'' med Pivovarno Laško in multinacionalko Interbrew ter referendum ob privatizaciji Slovenskih železnic). Podrobneje si pogledamo pomen lobiranja za organizacijo, podjetje in menedžment.
Drugi del knjige govori o tem, kaj je treba vedeti preden se lotimo lobiranja. V njem opredelimo vplivne javnosti, orodja lobiranja, analitična orodja lobiranja, predstavimo analize ciljne politike in socialnih omrežij vplivnih javnosti. Našli boste tudi napotke o tem, kako medije narediti zaveznike ter kako izpeljati lobiranje kot proces prepričevanja. Nekaj strani je namenjenih tudi protokolu, saj brez tega pri lobiranju ne gre. Ta del knjige se konča s pogledom na lobiranje v Sloveniji ter predstavitvijo dveh študij primerov (ustanavljanje Medicinske fakultete v Mariboru in ukinitev akontacije dohodnine za študente).
Tretji del knjige je osredotočen na lobiranje v Evropski uniji. V njem je podrobno razložimo delovanje institucij EU, ki so relevantne za lobiste. Ponuja tudi vpogled v žerjavico lobiranja, ko s primeri bralcu prikažemo priložnosti in ovire pri lobiranju. Podrobno razčlenimo še strukturne spremembe v EU in razložimo njihove implikacije za lobiranje.
Knjiga se konča s pogledom urednika na trende v lobiranju.
V dodatku predstavljamo dve lobistični združenji ter etične kodekse in zakonodajne postopke v Sloveniji in na ravni EU.
Za tiste, ki bi radi v najkrajšem času radi izvedeli kar največ, pa na kratko
DESET LOBISTIČNIH ZAPOVEDI:
|
1. DOBER LOBIST ODLIČNO POZNA OKOLJE.
Socialni kapital, poznavanje političnega, socialnega, psihološkega, upravnega, ustavnega in pravnega okolja, poznavanje potreb in interesov posameznikov iz vlade, parlamenta in političnih strank ter poznavanje procedur in javnosti so ključna orodja za delo lobista. Dober projekt ne mine brez natančne analize.
2. NIKOGAR NE PODCENJUJ.
Podcenjevanje je grob vsakega projekta. Še tako nenavaden poslanec ali državni sekretar je lahko bolj pomemben za lobistični projekt kot deset vrhunskih strokovnjakov. Še tako nepoučena gospodinja iz ruralnega okolja je lahko pomembnejša za javno mnenje kot kopica novinarjev. Če velja, da ni pametno nikogar podcenjevati, pa ne smemo razkriti, da smo ugotovili, da nas podcenjuje nasprotnik. In če nas nasprotnik (ali konkurenca) podcenjuje, je to za nas dobro, saj običajno s tem razkrije svoje napake.
3. NE PODKUPUJ IN NE IZSILJUJ, TO STA KAZNIVI DEJANJI.
Vsakršna oblika nelegalnega pritiska na lobirance je posebej zanimiva tema za javnost in medije, škoduje pa mnogo bolj kot koristi. Podkupovanje in izsiljevanje sta kaznivi dejanji in sta kratkega daha. Vsak resen lobist dela dolgoročno. S podkupovanjem si lahko čez noč zapravimo ugled, ki smo ga gradili vrsto let.
4. NE DOMIŠLJAJ SI, DA OSEBNO POZNANSTVO ŠTEJE.
Interesi, ki jih ima dober znanec ali pastorek, ki smo mu pomagali do kakega pomembnega položaja, so običajno drugačni od naših. Dobro je treba definirati, kaj so interesi in kriteriji, ki jih ponujamo lobirancu in ki le-temu omogočajo pridobiti dodano vrednost.
5. MEDIJI NAJ BODO TVOJ ZAVEZNIK.
Orodja odnosov z mediji vključimo v lobistični projekt. Mediji so kredibilni, ker odpirajo nove teme in vsebine.
6. LOBIRANCI RADI POSLUŠAJO ARGUMENTE LOBISTOV.
Preprosto ne vidijo razloga, zakaj jih ne bi poslušali. To počno, ker jim lobisti prinašajo informacije.
7. NACIONALNO LOBIRANJE JE POLITIČNO, V EU JE TEHNICISTIČNO.
Lobiranci v nacionalnih državah se potrjujejo na volitvah, zato so njihovi interesi politični in pogosto javni. Njihov jezik je preprost in medijsko razumljiv. V Evropski komisiji in njenih službah delujejo tehnokrati, njihovo razmišljanje in medsebojno komuniciranje temeljita na trdem tehnicističnem razmišljanju in jeziku.
8. DOBRI LOBISTI SO NEFOTOGENIČNI.
Stojijo za odrom in ne na odru. Slavo pustijo požeti drugim.
9. NAROČNIK NAJ PRAVO INFORMACIJO VEDNO PLAČA VNAPREJ!
Jasno je, da informacij ne zaračunamo, ker so običajno javno dostopne. A storitev zaračunamo tako, da zaračunamo čas, ki smo ga porabili, da smo informacijo našli.
10. DRŽI SE PROFESIONALNIH IN ETIČNIH KODEKSOV.
Ne glede na to, ali je lobist član strokovnega združenja ali ne, naj dosledno upošteva kodekse. Pripravili so jih profesionalci z dolgoletno prakso in izkušnjami.
O tretji zapovedi (ne podkupuj) kroži naslednja menedžerska anekdota:
Če se že kdo pusti podkupiti, naj vzame vsaj 3 milijone evrov: milijon zase, milijon za varnostnike, ki ga bodo varovali do smrti, in milijon za plastično operacijo. (Znanec, ki je ob razpadu nekdanje države imel možnost spraviti v žep tak znesek, in to v gotovini, a tega ni storil (!), pravi, da tudi 3 milijone ni dovolj. V Braziliji bi pogrešal sobotno kavico na Lentu.)
|
|
|
|
 |
|
